KASAŠKA  ZVEZA  SLOVENIJE
Za medije

O KASAŠTVU

Kasaštvo je šport, katerega bistvo je sodelovanja človeka in konja. Pravzaprav je več kot le šport, saj za uspeh ni dovolj le trening in tekmovanje, temveč še vrsta dodatnih aktivnosti, ki konja in človeka povezujejo vse od konjevega rojstva, vsak dan, od jutra do večera.

Temeljni kamen kasaškega športa je brez dvoma reja, saj le s kakovostno odbiro plemenskega materiala in dobrim delom rejca lahko dobimo primerne kasače za trening. 

ZGODOVINA

V Sloveniji ima kasaštvo izjemno bogato tradicijo, saj smo letos praznovali okroglih 140 let od organizacije prvih kasaških dirk na naših tleh. To se je zgodilo v Prlekiji, ki velja za zibelko kasaškega športa v Sloveniji in še danes premore največ kasaških konj in tekmovalcev. Pred nekaj leti so na ljutomerskem hipodromu odprli tudi muzej ljutomerskega kasača, kjer je evidentirana zgodovina ljutomerskih kasaških dirk. V Ljutomeru se na velikonočni ponedeljek vsako leto tradicionalno otvori kasaška sezona pri nas.

A tudi druga območja ne zaostajajo veliko. Le deset let mlajši je klub v Šentjerneju, ki velja za prestolnico dolenjskega kasaštva. V dvajsetem stoletju se je kasaška dejavnost razvila še v Komendi, Krškem, Mariboru, Lenartu, na Brdu pri Kranju, na Igu, na Bledu in v Ljubljani, ki danes velja za drug najmočnejši center kasaškega dogajanja v Sloveniji.

KAS

Kas je način gibanja konja, pri katerem se istočasno premikata diagonalna para nog. Skozi večstoletno selekcijo so konji kasaških pasem razvili sposobnost izjemno hitrega teka v kasu. Pred nekaj leti so na neki ameriški univerzi raziskovalci celo odkrili, da se je pred več kot tisoč leti v prednikih današnjih kasačev razvil t.i. »kasaških gen«. Gre za poseben gen, ki pravzaprav pomeni, da je naravno gibanje kasaških konj dejansko kas in ne galop, kot so mislili do tedaj in kot velja za praktično vse ostale konjske pasme.

V kasaški dirki je tako dovoljeno le gibanje v kasu, vse ostale vrste teka so nedovoljene in pomenijo diskvalifikacijo konja. Seveda sodniki na kasaških dirkah krajše razdalje teka v nedovoljenih načinih tolerirajo skladno s Pravilnikom o kasaških dirkah, kjer so zbrana vsa pravila o organizaciji in izvedbi kasaških dirk, posebni členi pa so namenjeni tudi pravilom vožnje v dirki. 

DIRKA

Kasaška dirka se lahko teče na različnih distancah – na sprinterski 1600 m (pribl. ena milja), na srednjo distanco, ki je med 2000 m in 2500 m (pri nas najpogosteje 2100 m) in na dolgo distanco oz. več kot 2500 m (pri nas najpogosteje na 2600 m).

Razlikujemo tudi načine štarta. Najpogostejša oblika je t.i. avtoštart, kjer avtomobil s pritrjeno lestvico pripelje kasače razporejene za sabo od notranjega robu navzven v eni ali dveh vrstah. Število konj v vrsti je odvisno od širine steze posameznega hipodroma, v Sloveniji to pomeni med 4 in 7 konj v štartni vrsti oz. maksimalno med 8 in 14 konj v dirki.

Drug način štarta pri nas je štart iz obrata, nekoč bolj poznan pod imenom štart s traku ali iz mesta. Ta način štarta je v zadnjih letih doživljal določene spremembe, po trenutno veljavnem pravilniku pa to pomeni, da konji pridejo na hipodromsko stezo na različnih distancah, na katere so razporejeni, pravokotno na hipodromsko stezo ter obrnejo v smeri dirke. Ta način štarta je uporaben za dirke z bolj različno kvaliteto nastopajočih konj, saj lahko boljšim dodamo nekaj deset metrov hendikepa že na štartu.

KONJI

V dirkah lahko tekmujejo le konji pasme kasač, stari od dveh do štirinajstih let. Dveletniki so najmlajši konji na kasaških dirkah, ki sezono začnejo komaj julija oz. avgusta, v dirkah pa tečejo zgolj v svoji starostni skupini, ločeni od ostalih.

Preostali, t.j. 3- do 14-letniki lahko tečejo skupaj v dirkah, nekatere dirke pa so zaprte za konje določene starosti, recimo državna prvenstva (dveletnikov, triletnikov, štiriletnikov – Derby).

Vsak nastop v dirki lahko konju prinese denarno nagrado. Nagrade običajno prejme prvih pet uvrščenih, v večjih dirkah pa lahko tudi sedem. Vsaka nagrada se konju prišteje h kariernemu zaslužku, ki je najpogosteje osnova za razporejanje konj po dirkah – to pomeni, da konji s približno podobnim skupnim zaslužkom v karieri tečejo skupaj.

V Sloveniji v večini dirk skupaj tekmujejo tako kobile, žrebci in kastrati, redko so dirke zaprte samo za kobile. Nasploh v kasaštvu bistvene razlike med spoloma ni.

OPREMA

Za kasaško dirko potrebujeta tako konj kot voznik posebno opremo, ki je predpisana tudi v pravilniku. Najpomembnejša sta kšir – osnovni del opreme, ki ga namestimo na konja skupaj z vsemi jermeni, vajetmi in uzdu, ter sulky – lahki dvokolesni voz, ki ga vprežemo na kšir in na katerem sedi voznik kasača. Konj lahko potrebuje še kopico drugih dodatkov, od zaščitnih (ščitniki za noge, bandaže …) do pomožnih (zaprta uzda, maska proti pesku, kapa za ušesa …).

Tudi voznik mora ustrezati vsem pravilom, zato mora biti oblečen v dres, ki je sestavljen iz belih hlač in zgornjega dela v poljubnih barvah, ki pa morajo biti registrirane. Obvezni del je še čelada, očala, škornji in varnostni jopič.

Voznik mora za udeležbo na dirki opraviti izpit iz poznavanja Pravilnika o kasaških dirkah in za posamezno sezono zaprositi za izdajo licence.

V ŠTEVILKAH

Trenutno je v Sloveniji aktivnih približno 300 konj kasačev, kar pomeni, da opravijo vsaj en nastop na leto ali pa se vsaj trenirajo (recimo mladi konji, s katerimi trenerji v tekoči sezoni še ne razmišljajo o nastopu).

Vsako leto nastopa približno 150 voznikov, ki v dirkah vozijo približno 250 konj, ki so v treningu pri nekaj več kot 100 trenerjih.

Na okrog 25 tekmovalnih dneh je izvedenih nekaj manj kot 200 dirk, v katerih je razdeljenih za približno 200.000 evrov nagrad. Glavne dirke sezone so: Državno prvenstvo 2-letnikov (najmlajših kasačev), Državno prvenstvo 3-letnikov, Šampionat Slovenije, Jesenski kriterij in dirka vseh dirk, Slovenski kasaški Derby, ki ga tečejo 4-letni kasači in je z nagradnim skladom 10.000 evrov najbolje plačana kasaška dirka pri nas.

Vse omenjene dirke so t.i. rejske dirke, kar pomeni, da na njih lahko tečejo le v Sloveniji vzrejeni kasači. Reja je, kot že omenjeno na začetku, osnova kasaštva in če ni dovolj kvalitetnega plemenskega materiala in rojenih žrebet, počasi začne slabeti tudi kvaliteta rezultatov konj na stezah. Žal pri nas v zadnjih letih opažamo trend zmanjševanja števila žrebet (v desetih letih smo iz približno 200 rojenih žrebet na leto padli na le nekaj več kot 50 žrebet), kar je stanje, ki kliče po ukrepih. Na dirkah so v letu 2014 nastopali konji devetdesetih rejcev.

PO SVETU

Kasaštvo je zelo razvita gospodarska panoga tako v Evropi kot drugod po svetu, predvsem v Severni Ameriki in Avstraliji. V vseh teh državah ta šport poganjajo konjske stave, ki pa v Sloveniji zaradi togosti zakonodaje in monopola na trgu stav niso precej razvite.

V Evropi so glavne kasaške velesile Francija, Švedska in Italija, predvsem prva pa je najbolje prebrodila gospodarsko krizo in je trenutno vodilna kasaška država v Evropi. V Franciji se tudi vsako leto odvije dirka Prix d'Amerique, ki je z nagradnim skladom milijon evrov najbolje plačana kasaška dirka na svetu.

V Severni Ameriki, kjer so poleg kasačev zelo priljubljeni tudi pasači (razen tega, da na mesto v kasu, tečejo v pasu – istočasno premikanje vzporednih parov nog – ni posebnih razlik s kasači), je največja dirka Hamletonian za triletne konje, ki je dotirana z nagradnim skladom 1,5 milijona dolarjev.

Tudi v naši okolici je kasaštvo dobro poznano, tako je šport precej razvit v Avstriji, na Madžarskem pa tudi v Srbiji. Na Hrvaškem se zadnja leta spopadajo s krizo in je organizacija dirk nekoliko zamrla.

Naši boljši konji pogosto zaidejo na tuje hipodrome, sploh ob koncu sezone, ki traja od aprila do oktobra, jih veliko zaide v Budimpešto, Trst, München, na Dunaj ali drugam. 

DOGODKI


prejšnji
DEC
02
KK Komenda

NOVICE


12.12.2017

Rezultati doping testov


05.12.2017

Spremembe PKD


01.12.2017

Parkiranje v Komendi


Novinarksa konferenca KKS

Preberite več

SPONZORJI


  • Mobitel
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
  • Avto Cesar
  • Servis Vaco d.o.o.
  • Carso d.o.o.
  • Bureau Veritas
  • PP - Agro, d.o.o.
  • Pokojninska družba A
  • Gospodarsko razstavišče
  • Prokontak
  • Factor banka d.d.
  • Zavarovalnica Vzajemna
  • Kemofarmacija d.d.
  • CDE d.o.o.
  • Sava zavarovalnica
  • SPAR Slovenija, trgovinsko podjetje d.o.o.
  • Pomurski sejem d.d.
  • Perftech
  • Vinska klet Goriška Brda